Sibirski Vzreditelj

Kazalo:

Video: Sibirski Vzreditelj

Video: Sibirski Vzreditelj
Video: Страна скорбит : Сегодня нас покинул Михаил Ефремов 2024, Marec
Sibirski Vzreditelj
Sibirski Vzreditelj
Anonim
Image
Image

Sibirski vzreditelj je trajnica, katere višina lahko niha med deset in petdeset centimetrov. V latinščini bo ime te rastline zvenelo tako: Phlogodicarpus sibiricus. Sibirski žlahtnitelj je ena izmed rastlin družine, imenovanih dežnik, v latinščini bo ime te družine: Apiaceae Lindl.

Opis sibirske napihnjenosti

Korenina te rastline je debela, v nekaterih primerih pa je lahko tudi večglava. Koreninski ovratnik te rastline je kot oblečen v ostanke pecljev koreninskih listov, ki bodo rjave barve. stebla so bodisi enojna, poleg tega pa jih je lahko tudi več. Stebla sibirske podkožnice so gola, v višino bodo približno petnajst do sedemnajst centimetrov. Bazalni listi rastline so precej številni, so tudi trikiperistično razkosani, po barvi pa bodo modrikasto-zeleni. Ti bazalni listi so goli, njihovi ploskvi pa so v splošnem podolgovato-jajčasti. Dežnikov je približno osem do triindvajset, dolžine cvetnih listov bodo približno dva milimetra in bodo bele barve. Plodovi so široko jajčasti in dolgi približno pet do osem milimetrov, široki pa približno tri milimetre. Cvetenje sibirske bikarbone pade na obdobje od junija do julija.

Ta rastlina je postala razširjena v vseh regijah vzhodne Sibirije, z izjemo Jeniseja. Poleg tega lahko sibirsko napihnjenost najdemo tudi na Daljnem vzhodu, na stepskih travnikih in v kamnitih stepah. Korenine te rastline se uporabljajo v medicinske namene.

Opis zdravilnih lastnosti sibirske napihnjenosti

Korenine sibirske napihnjenosti vsebujejo naslednje kumarine: visnadin in digilrosamitin ter skopoletin, umbelliferon, Iteriksin, Samedin, kelakton diisovalerat, akomalin, deltoin, suksdorfin in poleg tega tudi dihidrosamedin in izoimperatorin.

Omeniti velja, da so v kopenskem delu sibirskega hipokarpa našli saharozo, eterično olje, alfa-pinen, limonen, mircen, beta-pinen, gama-terpinen, beta-felandren, flavonoide in kumarine, kot so buhtarmin, ksantohalin in lomatin. Treba je opozoriti, da lahko podzemni del rastline postane tudi surovina, na podlagi katere lahko dobimo zdravila, imenovana dihidrosamidin in dimidin. Takšna zdravila bodo imela antispazmodični učinek pri perifernih žilnih krčih, Raynaudovi bolezni, blagih oblikah kronične koronarne insuficience in tudi pri spastičnih oblikah endarteritisa.

V tibetanski medicini se korenine in korenike sibirskega puhastega krapa pogosto uporabljajo kot sestavine precej zapletenih zdravilnih mešanic. Takšne mešanice so še posebej dragocene pri gastroenteritisu, pljučnici, pljučni tuberkulozi, različnih nevrozah, številnih boleznih krvi in davici. Poleg tega takšne mešanice delujejo tudi kot anthelmintiki. Omeniti velja, da so deli te rastline dokazali bakteriostatsko delovanje proti tuberkuloznemu bacilu. Kumarini, ki so v sestavi te rastline, imajo tudi antispazmodične lastnosti.

Pri pljučni tuberkulozi, nevrozi in pljučnici je priporočljivo pripraviti naslednje zdravilo: za to morate v kozarec vode vzeti približno osem do deset gramov zdrobljenih suhih korenin. Priporočljivo je, da takšno mešanico kuhamo približno pet do šest minut na dokaj nizkem ognju, nato pa nastalo zmes pustimo stati dve uri. Nato dodajte vrelo vodo do prvotne količine in zmes filtrirajte. Priporočljivo je, da to zdravilo vzamete trikrat na dan, dve žlici.

Priporočena: