Encijan Rumena

Kazalo:

Video: Encijan Rumena

Video: Encijan Rumena
Video: Karaoke - Avseniki - Tam Kjer murke Cveto 2024, April
Encijan Rumena
Encijan Rumena
Anonim
Image
Image

Encijan rumena je ena izmed rastlin družine, imenovane encijan, v latinščini bo ime te rastline zvenelo takole: Gentiana lutea L. Kar zadeva ime same družine encijan rumena, bo v latinščini: Gentianaceae Juss.

Opis rumenega encijana

Rumeni encijan je zelnata trajnica, ki je lahko visoka več kot en meter. Ta rastlina je obdarjena z debelim, a kratkim, večglavim korenikom; na takem koreniku bodo vidne krožne sledi odmrlih listov. Omeniti velja, da se bo korenike te rastline postopoma premaknilo v korenino. Steblo rumenega encijana bo pokončno, golo in valjasto. Listi so nasprotni, skupaj z osnovami bodo rasli v parih, prav tako pa bodo ovijali stebla. Poleg tega bodo takšni listi preprosti, celoviti, široko jajčasti, obdarjeni pa imajo tudi z izrazitimi pet do sedmimi žilami. Dolžina listov te rastline lahko doseže trideset centimetrov, širina pa bo enaka petnajst centimetrov. Cvetovi rumenega encijana so precej veliki, rumene barve in se zbirajo tudi v šopih v samih osi listov stebla. Prašnikov je približno šest in samo en pesek. Plod te rastline je podolgovata večsemenska školjka. Semena encijan rumene barve so ploska, temno rjava in krilata.

Cvetenje te rastline se pojavi v obdobju od julija do avgusta. Zorenje sadja se bo začelo okoli septembra-oktobra. Treba je opozoriti, da je ta rastlina precej redka in jo najdemo le v visokogorju Karpatov, gojijo pa jo tudi v Leningradski regiji. Rastlina bo rasla bodisi v skupinah bodisi v posameznih primerkih v Zakarpatski in Ivano-Frankivski regiji, zelo redko pa lahko rumenega encijana najdemo v regijah Chernihiv in Lviv. Za rast ima ta rastlina najraje višine subalpskih travnikov, gozdne jase gorskih gozdov, mlade redke borove gozdove, rastlino pa najdemo tudi med gorskim grmovjem iz gorskega bora, zelene jelše, borovnice, borovnice in sibirskega brina.

Opis zdravilnih lastnosti rumenega encijana

Rumeni encijan je obdarjen s precej dragocenimi zdravilnimi lastnostmi, medtem ko je za zdravilne namene priporočljivo uporabljati korenine in korenike te rastline. Takšne dele je treba nabirati bodisi v jesenskem obdobju bodisi zgodaj spomladi.

V koreninah in korenikih rumenega encijana so saharoza, gentarizin in grenki glikozid gentiopikrin, ki bodo sčasoma z dolgim skladiščenjem prešli v gentiomarin. Poleg tega vsebuje tudi pektinske snovi, sluz, smolo in poseben trisaharid, ki bo razdeljen na dva dela glukoze in en del fruktoze.

Opozoriti je treba, da so vse grenke snovi te rastline, zlasti gentiopikrin, sposobne povečati razdražljivost živilskega centra na različne dražljaje okusa, povečale pa bodo tudi sekretorno in motorično funkcijo prebavil. Poleg tega bodo veliki odmerki te rastline precej depresivno vplivali na delovanje želodca.

Omeniti velja, da bo decokcija korenike in korenin te rastline spodbudila apetit ter izboljšala prebavo in izločanje žolča, poleg tega pa bo lahko odpravila tudi vztrajno zgago. Poleg tega imajo taka sredstva tudi antiseptične in protihelmintične lastnosti.

Kar zadeva tradicionalno medicino, se tukaj decokcija iz korenin in korenike te rastline uporablja za zaprtje, vztrajno zgago, pomanjkanje apetita, pljučno tuberkulozo, revmo, protin in artritis različnega izvora.

Priporočena: