Grobi Encijan

2024 Avtor: Gavin MacAdam | [email protected]. Nazadnje spremenjeno: 2023-12-16 13:45

Grobi encijan je ena izmed rastlin družine, imenovana encijan, v latinščini bo ime te rastline zvenelo tako: Gentiana scabra Bunge. Kar se tiče samega imena encijanske grobe družine, bo v latinščini tako: Gentianaceae Juss.

Opis encijana grobega

Grobi encijan je trajnica, katere višina bo dosegla od trideset do petdeset centimetrov. Ta rastlina bo obdarjena s precej močnim koreninskim sistemom. Groba stebla encijana je maloštevilna, listi na vrhu pa pobarvani v temno zelene tone, na dnu pa svetlejši. Takšni listi bodo imeli tudi tri živce, po robovih in vzdolž živcev pa so ostri in fino hrapavi, ovalni ali jajčasti. Dolžina listov encijana bo približno dva in pol do sedem centimetrov, širina pa bo enaka sedemdeset milimetrov do tri centimetre. Cvetovi so v grozdih na samem vrhu stebla ali v samih osi zgornjih listov, takšni cvetovi so oviti v apikalne liste. Venček te rastline bo temno modre barve. Plod te rastline je podolgovata škatla z nogo, semena pa bodo linearna in mrežasta, po vsem robu pa krilata.

V naravnih razmerah lahko to rastlino najdemo v vzhodni Sibiriji in na Daljnem vzhodu. Encijan za rast raje daje grmičevje, pašo in vlažne hribovite travnike.

Opis zdravilnih lastnosti encijana surovega

Grobi encijan je obdarjen s precej dragocenimi zdravilnimi lastnostmi, korenike in korenine te rastline pa je treba uporabiti v medicinske namene, ki jih je treba nabirati v jesenskem obdobju ali zgodaj spomladi. Korenine je priporočljivo temeljito očistiti iz zemlje in narezati na koščke, nato pa sprati v hladni vodi in pustiti, da se posuši.

Tako dragocene zdravilne lastnosti so razložene z vsebnostjo ogljikovih hidratov in sorodnih spojin v rastlini: fruktoze, glukoze, saharoze, encijanoze in genciobioze. Ta rastlina vsebuje tudi alkaloid gencioflavin in gentiopikrozid iridoidnega tetraacetata. Hkrati korenine in korenike encijana grobega vsebujejo encijanin, gentiopikrozid, skabrozid in triflorosid. Hkrati stebla te rastline vsebujejo genciopikrozid, listi pa vsebujejo ogljikove hidrate in sorodne spojine: genciobiozo, encijanozo, saharozo, fruktozo in glukozo.

Kar zadeva tradicionalno medicino, se tukaj uporablja decokcija korenin in korenike te rastline kot sredstvo za spodbujanje apetita in izboljšanje prebave. Omeniti velja, da se lahko v kitajski in korejski medicini takšna zdravila uporabljajo kot protivnetno in antipiretično pri kroničnem in akutnem gastritisu ter pri holangitisu, zlatenici in hepatitisu.

Hkrati se v kitajski medicini decoction in infuzija, pripravljena na osnovi korenin in korenike encijana, uporablja za revmatoidni artritis, drisko, encefalitis, hipertenzijo, dispepsijo, oftalmijo in hiperhidrozo. Poleg tega se takšna sredstva uporabljajo tudi za krepitev spomina, pa tudi za razstrupljanje, anthelmintična in protifebrilna zdravila. Kar zadeva lokalno uporabo, se takšna sredstva uporabljajo za bolezni lasišča in za kožne bolezni. V Koreji je za pripravke na osnovi te rastline značilen precej učinkovit učinek pri cistitisu, pa tudi pri konjunktivitisu, poleg tega pa tudi pri trofičnih razjedah in pri tinitusu ter pri različnih epigastričnih bolečinah.