Belladonna

Kazalo:

Belladonna
Belladonna
Anonim
Image
Image

Belladonna je ena izmed rastlin družine, imenovane Solanaceae, v latinščini bo ime te rastline zvenelo tako: Atropa belladonna L. Kar se tiče imena družine sama beladona, bo v latinščini tako: Solanaceae Juss.

Opis Belladonna

Belladonna je trajnica, obdarjena z večglavim korenikom in precej številnimi debelimi razvejanimi koreninami. Stebla te rastline bodo razvejana, sočna in debela, prisotna so v enem samem številu ali več, višina takšnih stebel bo približno en ali dva metra. Listi Belladonna so debeli in koničasti, po obliki so lahko jajčasto-podolgovati ali jajčasti, ti listi pa so pobarvani v temno zelene tone. Spodnji listi te rastline so razporejeni posamično, zgornji pa v parih, večji listi pa so prepredeni z manjšimi. Večji listi bodo prisotni v količini približno petnajst do dvajset kosov. Cvetovi te rastline bodo povešeni in samotni, aksilarni so in se nahajajo na žlezno-dlakavih pecljih. Venček te rastline je pobarvan v umazano vijolične tone, takšen venček pa je obdarjen tudi z vijoličnim sokom. Plod belladonna je sijoča, polispermična jagoda, obarvana v vijolično-črnih tonih.

V naravnih razmerah to rastlino najdemo na Krimu, na Kavkazu in v Karpatih. Omeniti velja, da bodo belladonna gojili v mnogih državah Evrope, Amerike in Azije. Za rast rastlina raje robove, jase in gorske gozdove. Ne smemo pozabiti, da je ta rastlina zelo strupena, zato je pri uporabi kakršnih koli izdelkov na osnovi beladone potrebna velika previdnost.

Opis zdravilnih lastnosti belladonna

Belladonna je obdarjena z zelo dragocenimi zdravilnimi lastnostmi, medtem ko je v medicinske namene priporočljivo uporabljati korenine in zelišča te rastline. Travo je treba pobirati skozi celotno obdobje cvetenja te rastline, pa tudi na samem začetku plodov. Takšne zdravilne surovine je treba takoj po zbiranju posušiti na zraku v senci ali pod krošnjami. Korenine Belladonna je treba nabrati iz rastlin, starih že dve leti: to je treba storiti jeseni. Omeniti velja, da vsi deli te rastline vsebujejo alkaloid hiosciamin.

Treba je opozoriti, da bodo glavni alkaloidi levorotacijski atropin, ki bo pri izločanju prešel v racemat. V tem primeru bo imel hiosciamin intenzivnejši učinek kot atropin. Poleg tega bo v majhnih količinah vsebovan tudi alkaloid skopolamin. Listi in korenine te rastline vsebujejo tanine in skopoletin kumarinskega derivata, listi pa vsebujejo tudi flavonoide.

Alkaloidi te rastline so obdarjeni s spazmolitičnimi in analgetičnimi učinki, prav tako pa imajo sposobnost izboljšati in okrepiti delovanje srca. Poleg tega bodo takšni alkaloidi uravnavali tonus prebavil, razširili bronhije in zenice, zvišali očesni tlak, uravnali tonus žolča in sečil, poleg tega pa bodo zavirali tudi izločanje žleznega aparata zelo velik obseg.

Pripravki na osnovi te rastline se priporočajo za uporabo pri želodčnih razjedah, spastičnih stanjih prebavil, bronhialni astmi, gastritisu z visoko kislostjo, žolčni kamni in ledvičnih kamnih, vazonevrozi, vegetativni distoniji in pri zdravljenju bolnikov s parkinsonizmom.

Priporočena: