Jelševo Siva

Kazalo:

Jelševo Siva
Jelševo Siva
Anonim
Image
Image

Jelševo siva je ena izmed rastlin družine, imenovana breza, v latinščini bo ime te rastline zvenelo takole: Alnus incana (L.) Moench. Kar se tiče imena same družine sive jelše, bo v latinščini tako: Betulaceae S. F. Grey.

Opis sive jelše

Jelševa sivka je zdravilno drevo ali velik grm, katerega višina lahko doseže dvajset metrov. Takšna rastlina bo obdarjena s svetlo sivim lubjem. Koreninski sistem te rastline je površen, stranske korenine bodo odebeljene in koralno razvejane z mikorizo. Listi sive jelše so nadomestni in se nahajajo na mehkolasih ali tomentozno-pubescentnih pecljih. Po obliki so takšni listi lahko jajčasti, ovalni in široko eliptični, prav tako bodo koničasti, manj pogosto pa so lahko dolgočasni, ob robu pa dvojno nazobčani. V mladem stanju bodo takšni listi gosto puhasti, kasneje se na vrhu izkažejo za skoraj gole in dlakave, spodaj pa pobarvani v sivo-zelene tone. Sivi jelševi cvetovi v uhanih in dvodomni. Moški uhani so dolgi, zbrani so v dveh ali treh kosih v zgornjih delih samih poganjkov, ženski uhani pa bodo kratki in ovalni, pa tudi skoraj sedeči, ko zorijo, se spremenijo v eliptične stožce, dolžine ki doseže petnajst milimetrov, obarvani pa bodo v črno -rjavih tonih. Plod te rastline je ploski, enosemenski oreh s precej ozkimi membranskimi krili.

Cvetenje sive jelše se pojavi v obdobju približno maja-aprila, še pred pojavom listov, zorenje plodov pa v obdobju od avgusta do oktobra. V naravnih razmerah to rastlino najdemo na ozemlju Ukrajine, Belorusije, evropskega dela Rusije in Kavkaza. Za rast ima ta rastlina raje bregove rek in jezer, obrobja močvirja, robove gozdov, jase v gozdu in gozdno-stepska območja.

Opis zdravilnih lastnosti sive jelše

Siva jelša je obdarjena z zelo dragocenimi zdravilnimi lastnostmi, medtem ko je sadje te rastline priporočljivo uporabljati v medicinske namene. Takšne zdravilne surovine je priporočljivo nabirati v jesenskem ali zimskem obdobju, ko se bodo takšni jelševi stožci popolnoma lignirali.

Prisotnost tako dragocenih zdravilnih lastnosti je priporočljivo razložiti z vsebnostjo tanina, organskih kislin, galne kisline, alkaloidov, glikozidov hiperosida in kvercitrina, flavonoidov ter naslednjih kislin v sestavi te rastline: klorogenske, protokatezične in kava.

Brsti in lubje te rastline so obdarjeni z zelo učinkovitim razkužilnim, adstrigentnim, protivnetnim, diaforetičnim in hemostatičnim učinkom. Infuzija, pripravljena na osnovi jelševih storžev, pa tudi decokcija lubja, je indicirana za uporabo pri dizenteriji, akutnem in kroničnem enterokolitisu ter kot dodatek pri kompleksnem zdravljenju z antibiotiki. Infuzija jelševih stožcev z žveplom bo pomagala zmanjšati fermentacijo in gnitne procese pri kolitisu v črevesju, prav tako pa bo hitro normalizirala blato.

Treba je opozoriti, da so storži te rastline del želodčnega čaja. Kar zadeva tradicionalno medicino, se tukaj ta rastlina pogosto uporablja kot hemostatično in fiksirno sredstvo pri krvavitvah iz dlesni in nosu. Poleg tega se takšno zdravilo uporablja za protin, revmo in prehlad. Z decokcijo na osnovi lubja te rastline je priporočljivo grgrati in grgrati usta, kar bo pomagalo okrepiti dlesni.

Priporočena: