Fižolova Gniloba

2024 Avtor: Gavin MacAdam | [email protected]. Nazadnje spremenjeno: 2023-12-16 13:45

Bela gniloba, imenovana tudi sklerotinoza, velja za izredno škodljivo in zelo pogosto bolezen fižola. K razvoju te nesrečne nesreče v veliki meri prispevajo prepogoste padavine v povezavi z dovolj visoko vlažnostjo zraka. In najbolj dovzetne za belo gnilobo so rastline, ki se usedejo in so zaradi različnih neugodnih razmer opazno oslabljene. Zaradi poraza s to boleznijo se posamezni poganjki in rastline kot celota postopoma izsušijo in posušijo

Nekaj besed o bolezni

Bela gniloba pri rastočem fižolu napada vse nadzemne organe: fižol, cvetove in liste s peclji. Sprva se manifestacija te bolezni opazi blizu površine tal v samih temeljih rastlin, pa tudi na tistih organih, ki so v neposrednem stiku s tlemi.

Na pecljih, ki jih je napadla bela gniloba, se začne lokalna tvorba belega patogenega micelija. Pogosto se okužena območja razbarvajo in posušijo, čez nekaj časa pa celotna rastlina odmre in odmre. V večini primerov stebla precej hitro porumenijo in gnijejo, za njihova mehča tkiva pa je značilna krhkost in postopoma odmrejo.

Na fižolu se začetni simptomi bele gnilobe kažejo v nastanku vodnih mokrih madežev, ki se nato počasi začnejo prekrivati z neprijetnim bombažu podobnim belim micelijem. Ko se vzpostavi suho vreme, se tkiva, na katerih površinski micelij še ni imel časa oblikovati, začnejo obarvati v rumenkasto-zelenkastih, rumenkasto-rdečkastih ali čokoladno rjavih tonih. Na ozadju travnato-zelenih površin, ki jih bolezen ne prizadene, je takšna barva zelo opazna. In če je bil fižol okužen v fazi zorenja, se hitro nasiči z vlago in barva njihovih tkiv se postopoma spremeni v bledo zarjavelo.

Na skoraj vseh okuženih organih rastočega fižola se začne intenzivna tvorba glivičnih sklerotij, namenjenih ohranjanju okužbe v izredno neugodnih razmerah. Poleg tega je njihova konfiguracija lahko popolnoma drugačna: nepravilna, podolgovata ali okrogla. Sprva je za sklerocije značilna bela barva, čez nekaj časa pa postanejo črne. Najpogosteje jih najdemo v okuženem fižolu in steblih. Iz glivičnega micelija, ki zapolnjuje medsemenske prostore, nastane patogena sklerocialna masa.

Fižolova semena, ki jih napade bela gniloba, se obarvajo in izgubijo lesk. V nekaterih primerih je na njih viden tudi belkast patogeni micelij v zraku. Nato se na površini semen začne tvorba črnih pol-substratnih sklerotij, ki jih lahko vidimo s prostim očesom.

Povzročitelj bele gnilobe fižola je patogena gliva, imenovana Sclerotinia sclerotiorum (Lib.) De Bary, ki prizadene ogromno poljskih in zelenjavnih pridelkov. Sklerotiji te glive kalijo bodisi micelijsko bodisi z nastankom apotecije, vključno z vrečkami s patogenimi askosporami. Tako micelij kot askospore lahko izzovejo primarno okužbo rastočih poljščin. V celotni rastni sezoni se patogen širi z drobci micelija. Kljub temu se okužba pogosto pojavi, ko pridejo organi fižola, ki jih bolezen ne prizadene, v stik z obolelimi.

Povzročitelj glive je ohranjen bodisi na prizadetih semenih v obliki micelija, bodisi na rastlinskih ostankih v tleh v obliki sklerocije.

Kako se boriti

Da bi občutno zmanjšali dovzetnost fižola za tako neprijetno bolezen, je izredno pomembno upoštevati pravila kolobarjenja, sajenje fižola šele po pridelkih, na katere ne vpliva bela gniloba. Semena za setev je treba jemati le brez okužbe, pred setvijo pa jih je priporočljivo obleči. Enako pomembno je upoštevati optimalni čas setve, pa tudi rastočemu fižolu sistematično zagotoviti uravnoteženo mineralno prehrano, v kateri je treba povečati odmerke kalija in fosforja. V primeru hude kontaminacije tal pa jo je treba občasno razkužiti.