Pastinak

Kazalo:

Pastinak
Pastinak
Anonim
Image
Image

Pastinak (lat. Pastainaca) - zelenjavna kultura; dvoletna ali trajna rastlina iz družine dežnikov. V naravnih razmerah pastinak raste v goščavah grmovja, na gorskih in dolinskih travnikih v Turčiji, Evropi, na Kavkazu, v evropskem delu Rusije in zahodni Sibiriji. Danes ga gojijo povsod. Druga imena so pustarnak, popovnik, poljski boršč, deblo, tragus, bela korenina. Pastinak se pogosto uporablja pri kuhanju, uporablja se z zimskimi juhami in različnimi solatami.

Značilnosti kulture

Pastinak je zelnata rastlina z mesnato korenino. Steblo pokončno, ostrorebrasto ali z brazdastimi ploskvami, hrapavo, po celotni površini puhasto, v zgornjem delu močno razvejano, doseže višino 30-200 cm. Listi so lihasto perasti, sestavljeni iz 2-7 režnjastih ali velikih nazobčani, jajčasti, sedeči, dlakavi lističi. Spodnji listi se nahajajo na kratkih pecljih, zgornji so sedeči z vaginalno podlago.

Cvetovi so majhni, pravilne oblike, petčlanski, zbrani iz dežnikastih socvetij, sestavljenih iz 5-15 žarkov. Manjka ovoj. Skodelica je neizražena. Corolla je svetlo rumena. Plod je plosko stisnjen kvačkanje z okroglo-eliptično obliko in rumenkasto rjavkasto barvo. Korenovka je bela, prijetnega vonja in sladkega okusa ter je lahko različnih barv (od okroglih do stožčastih). Cvetenje poteka v juliju - avgustu. Plodovi zorijo septembra.

Rastni pogoji

Pastinak je hladno odporen pridelek, semena kalijo pri temperaturi 2-3C. Sadike lahko prenesejo zmrzali do -5C, odrasle rastline pa do -8C. Optimalna temperatura za normalno rast in razvoj kulture je 15-20C. Pastinak je rastlina, ki je zahtevna do sončne svetlobe in ima negativen odnos do senčenja. Zgostitev nasadov se negativno odraža na rasti kulture, zlasti v začetni fazi.

Pastinak je sorazmerno odporen na sušo, vendar zahteva obilno zalivanje med kalitvijo in vzklinjem semen. Ostra sprememba vremenskih razmer slabo vpliva na kakovost prihodnje letine. Tla za gojenje pastinaka so zaželena rahla, lahka, ilovnata ali peščena ilovica z visoko vsebnostjo humusa in nevtralnim pH. Ne priporočamo gojenja pridelka na glinenih, težkih ilovnatih, brez struktur in kislih tleh. Idealni predhodniki pastinaka so kumare, čebula, krompir in zelje.

Priprava tal in setev

Parcena pastinaka je pripravljena jeseni. Tla se prekopajo, vnese gnilo gnoj ali humus. Teden dni pred sajenjem grebene temeljito zrahljamo z grablje, nahranimo s superfosfatom, kalijevim sulfatom, natrijevim nitratom in lesnim pepelom.

Pred setvijo se semena 48 ur namočijo v raztopino pepela (20 g pepela na liter vode), nato sperejo in posušijo. Globina sejanja je 3-4 cm. Razdalja med vrstami naj bo 20-22 cm. Da bi pospešili nastanek sadik, je greben s pridelki prekrit s plastično folijo.

Nega

S pojavom 2 resničnih listov na poganjkih se pastinak redči. Razdalja med rastlinami naj bo približno 5-6 cm. Glavna nega pridelka je pogosto razrahljanje, odstranjevanje plevela in redko zalivanje. Ne smemo pozabiti: voda ne sme zastajati v tleh, to bo negativno vplivalo na kakovost korenin. Po redčenju rastline hranimo s sečnino in po 20-25 dneh - z Azophosom.

Pastinak potrebuje tudi preventivno zdravljenje ter zatiranje škodljivcev in bolezni. Pogosto rastlina okuži septorijo. Bolezen se kaže v obliki rjavih ali sivih lis na listih, zaradi česar se posušijo in dežniki oslabijo. Za boj proti septoriju rastline poškropimo z 0,1% raztopino podlage. Najnevarnejša za pastinak, oziroma za njegove korenovke, je koreninska uši. Glavni simptomi so zvijanje listov in splošen videz rastlin. Za zatiranje škodljivcev je učinkovito rahljanje z dodatkom mletega popra v tla ali obdelava s heptenofosom.

Žetev in skladiščenje

Pastinak pobiramo septembra - oktobra. Pri kopanju je priporočljivo uporabiti vrste. Po kopanju liste odrežemo, korenine pa očistimo iz zemlje, posušimo in damo v škatle, napolnjene s peskom. Pastinak shranjujte pri 1-3C. V hladilniku se pastinak shrani največ mesec dni, nato izgubi prvotno obliko. Več osebkov ostane neposredno v tleh pod zavetjem, spomladi pa jih izkopljejo in pojedo.