Konjski Kostanj

Kazalo:

Video: Konjski Kostanj

Video: Konjski Kostanj
Video: Kupili smo seosko domacinstvo na Homoljskim planinama 2024, April
Konjski Kostanj
Konjski Kostanj
Anonim
Image
Image

Konjski kostanj je ena izmed rastlin družine, imenovana konjski kostanj, v latinščini bo ime te rastline zvenelo takole: Aesculus hippocastanum L. Kar zadeva ime same družine divjega kostanja, bo v latinščini tako: Aesculaceae.

Opis divjega kostanja

Konjski kostanj je drevo, katerega višina doseže približno trideset metrov. Ta rastlina bo obdarjena s široko in gosto krono, lubje pa bo pobarvano v temno rjave tone. Listi so veliki, nasprotno se nahajajo na precej dolgih žlebanih pecljih. Listna plošča divjega kostanja je globoko palatizirana v jajčaste, drobno zobate režnje, ki se proti dnu postopoma zožujejo, na vrhu pa bodo kratko ostre in po robu neravne. Cvetovi te rastline so zelo dišeči, simetrični in precej številčni. Takšni cvetovi so na dolgih pecljih in so pobarvani v belo-roza tonih: cvetovi se bodo zbrali v velikih piramidnih ščetkah. Plod divjega kostanja je zaobljena škatla, ki bo pokrita s trnjem, v notranjosti pa eno ali dve sijoči semeni, obarvani v rjave tone.

Divji kostanj cveti v obdobju od maja do junija, plodovi pa zorijo okoli septembra-oktobra. Konjski kostanj bo kot okrasna rastlina gojen v južnem in srednjem pasu evropskega dela Rusije, na Krimu, na Kavkazu, v Ukrajini in Srednji Aziji. Domovina te rastline je Balkanski polotok.

Opis zdravilnih lastnosti divjega kostanja

Divji kostanj je obdarjen z zelo dragocenimi zdravilnimi lastnostmi, medtem ko je v medicinske namene priporočljivo uporabiti lubje, cvetje, semena in lupino te rastline. Cvetje je treba pobirati okoli maja-junija, lubje pa zgodaj spomladi, semena pa zorijo, ko dozorijo. Omeniti velja, da lahko cvetove divjega kostanja uporabljamo tako sveže kot posušene, semena pa lahko uporabljamo samo sveža.

Prisotnost tako dragocenih zdravilnih lastnosti je treba razložiti z vsebnostjo kumarina, triterpen glioksidnega escina, saponina, škroba, taninov, sterolov, maščobnega olja, eskuletina in njegovega glikozidnega eskulina ter naslednjih flavonskih glikozidov: kvercetin, kempferol, kvercitrin, in … Listi divjega kostanja vsebujejo rutin, spireosid, kvercitrin, kvercetin, izokvercitrin, pa tudi kotinoidni lutein in violaksantin. V cvetovih te rastline najdemo naslednje flavonoide: derivate kvercetina in kempferola.

Treba je opozoriti, da se ta rastlina v mnogih državah pogosto uporablja v ljudski medicini. Odvarjanje in infuzija, pripravljena na osnovi lubja te rastline, imata adstrigentne, analgetične, antikonvulzivne, hemostatične in protivnetne učinke. Infuzija cvetov divjega kostanja ima analgetične in protivnetne učinke, semena imajo protivnetne učinke, lupina semena pa ima anestetične in protivnetne učinke.

V ljudski medicini se decokcija lubja te rastline uporablja kot precej učinkovito zunanje in notranje zdravilo pri zdravljenju hemoroidov, kolitisa in kroničnega enterokolitisa, z drisko, gastritisom s povečano kislostjo želodčnega soka, bronhitisom, boleznimi vranice in izcedek iz nosu, ki bo spremljal izrazito hudo vnetje sluznice grla. Poleg tega se lahko takšna decokcija uporablja kot zelo učinkovito hemostatsko sredstvo za različne krvavitve, kar še posebej velja za krvavitve iz maternice.

Priporočena: