Japonska Jelša

2024 Avtor: Gavin MacAdam | [email protected]. Nazadnje spremenjeno: 2023-12-16 13:45

Japonska jelša je ena izmed rastlin družine, imenovana breza, v latinščini bo ime te rastline zvenelo takole: AInus japonica (Thunb.) Steud. Kar se tiče imena same japonske družine jelšin, bo v latinščini tako: Betulaceae S. F. Grey.

Opis japonske jelše

Japonska jelša je drevo, katerega višina bo približno petnajst do dvajset metrov, premer pa lahko doseže petdeset centimetrov. Lubje starih dreves bo obarvano temno sivo, mladi poganjki te rastline pa so lahko goli ali rahlo puhasti. Skoraj japonske jelše so na steblih, smolnate in gole. Listi japonske jelše so lahko podolgovato-suličasti ali ozko-eliptični, medtem ko bodo do samega lista takšni listi klinasti. Dolžina listov te rastline bo približno šest do dvanajst centimetrov, širina pa bo enaka dva do pet centimetrov. Mladi listi japonske jelše so obdarjeni z zelo rahlo pubescenco, odrasli listi bodo pobarvani v temno zelene tone, zgoraj so sijoči, spodaj pa svetlejši. Takšni listi so obdani z bodi lasje, ki se nahajajo v vogalih žil, bodo akutno nepravilni in drobno zobati. Japonski stožci jelše so bodisi ovalno-podolgovati ali ovalni, njihova dolžina bo približno en do dva centimetra, širina pa od enega do enega centimetra in pol.

Cvetenje te rastline se pojavi v mesecu aprilu do trenutka, ko se listi odprejo. V naravnih razmerah japonsko jelšo najdemo na ozemlju Južnega Sahalina, na Kurilskih otokih, pa tudi v Primorju na Daljnem vzhodu. Kar zadeva splošno razširjenost, to rastlino najdemo na Kitajskem, Japonskem in Korejskem polotoku. Za rast japonska jelša raje uporablja močvirne kraje, obale jezer, morske in rečne terase ob morski obali.

Opis zdravilnih lastnosti japonske jelše

Japonska jelša je obdarjena z zelo dragocenimi zdravilnimi lastnostmi, medtem ko je sadje in lubje te rastline priporočljivo uporabljati v medicinske namene. Prisotnost tako dragocenih zdravilnih lastnosti je treba razložiti z vsebnostjo triterpenoidov tarakserola in betulinske kisline v lubju te rastline ter fenolnih glikozidov: derivatov hirzutenona in hirzutanonola. V lesu teh rastlin najdemo naslednje fenole: alnuson, alnusoksid in alnusonol, v ledvicah so flavonoidi in triterpenoid p-amirenonon. Listi japonske jelše vsebujejo hiperosid, sitosterol in triterpenoide.

Juha, pripravljena na osnovi lubja te rastline, je obdarjena z zelo učinkovitim hemostatičnim učinkom. Odliv na osnovi semen japonske jelše se uporablja kot diuretik. Omeniti velja, da je bilo dokazano, da je izvleček plodov te rastline obdarjen z zelo dragocenim antibakterijskim delovanjem.

Priporočljivo je, da kot hemostatik uporabite naslednje zelo učinkovito zdravilo na osnovi te rastline: za pripravo takega zdravilnega sredstva boste morali v enem kozarcu vode vzeti osem do deset gramov zdrobljenega lubja japonske jelše. Priporočljivo je, da nastalo zdravilno sredstvo vre na dokaj nizkem ognju približno pet do šest minut, nato pa je treba takšno mešanico infundirati eno uro, nato pa takšno mešanico zelo previdno filtriramo. Nastalo zdravilno sredstvo na osnovi japonske jelše se jemlje tri do štirikrat na dan po dve žlici kot hemostatsko sredstvo. Treba je opozoriti, da je s pravilno uporabo in pripravo za takšno zdravilno sredstvo značilna zelo visoka stopnja učinkovitosti.