Jelša Puhasta

Kazalo:

Video: Jelša Puhasta

Video: Jelša Puhasta
Video: I See You ~ Jelsa 2024, Maj
Jelša Puhasta
Jelša Puhasta
Anonim
Image
Image

Jelša puhasta je ena izmed rastlin družine, imenovana breza, v latinščini bo ime te rastline zvenelo tako: AInus hirsuta (Spach.) Tutcz. ex Rupr. (A. incana (L.) Moench subsp. Hirsuta (Spach.) A. et D. Love). Kar se tiče imena same puhaste jelševe družine, bo v latinščini takole: Betulaceae S. F. Grey.

Opis puhaste jelše

Puhasta jelša je veliko drevo, katerega višina lahko doseže dvajset metrov, premer pa bo približno šestdeset centimetrov. Lubje te rastline je gladko, lahko je obarvano v temno sive in rjavkasto rjave tone. Mladi poganjki puhaste jelše so polsteni in sivi, kasneje pa bodo postali goli. Brsti bodo precej veliki, na nogah so, njihova dolžina je približno devet do deset milimetrov. Dolžina listov bo približno dvanajst centimetrov, širina pa približno enajst centimetrov, takšni listi so lahko široko ovalni ali zaobljeni. So dvojni ali plitvo zobati, od spodaj bodo takšni listi rdečkasto-žametni, skoraj goli in včasih lahko modrikasti. Rogove mačkice puhaste jelše so valjaste in viseče, pobarvane so v temno rjave tone, v času cvetenja bo njihova dolžina približno deset do petnajst centimetrov. Med cvetenjem so jokajoče mačke te rastline pobarvane v rdečkaste tone, dolžina stožcev bo približno en do dva in pol centimetra.

Cvetenje puhaste jelše se pojavi v začetku aprila do trenutka, ko se listi odprejo. V naravnih razmerah to rastlino najdemo na Daljnem vzhodu, v regiji Ob v zahodni Sibiriji, v regijah Daursky, Yenisei in Leno-Colymsky vzhodne Sibirije. Kar zadeva splošno razširjenost, lahko to rastlino najdemo na Japonskem, v Koreji in na Kitajskem. Za rast ima ta rastlina raje mesta v bližini cest, robove močvirja, vlažne travnike, bregove rek in potokov.

Opis zdravilnih lastnosti puhaste jelše

Puhasta jelša je obdarjena z zelo dragocenimi zdravilnimi lastnostmi, medtem ko je v zdravilne namene priporočljivo uporabljati socvetja, sadike in lubje te rastline. Prisotnost tako dragocenih zdravilnih lastnosti je treba razložiti z vsebnostjo v sestavi te rastline triterpenoidov: lupenona, tarakserila, tarakserola, amninkapona, glutinola, beta-amirina in beta amirenona ter fenolnih glikozidov derivatov hirzuntenona in hirzuntenonola, pa tudi naslednji flavonoidi: 3-metil ester, kempferol, kvercetin in 4-metil ester kempferola. Listi bodo vsebovali eterično olje, v sadikah so prisotni tanini, cvetni prah pa bo vseboval naslednje organske kisline: jabolčno, mlečno, mravljično in ocetno kislino.

Juha, pripravljena na osnovi puhaste jelševe bamije, je priporočljiva za uporabo pri škrofuli, medtem ko je takšna infuzija indicirana za uporabo pri kolitisu.

V Jakutiji so socvetja ali mačke te rastline v obliki decokcije, pripravljene z drugimi rastlinami, uporabljali za pljučnico. Suh ekstrakt, tinkturo in infuzijo priporočamo za uporabo kot adstrigentno sredstvo pri različnih boleznih prebavil, uporabljamo pa ga tudi pri kašlju in skrofuli kot hemostatično sredstvo.

Pri pljučni tuberkulozi je priporočljivo uporabiti naslednje zelo zdravilno zdravilo na osnovi te rastline: za pripravo takšnega zdravila je priporočljivo vzeti dve žlici puhastih jelševih storžev v enem kozarcu vrele vode. Ta mešanica se infundira dve uri in nato temeljito filtrira. To sredstvo jemljemo dva do trikrat na dan, tretjino kozarca.

Priporočena: